sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "višinskega prirastka".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo višinskega prirastka med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za merjenje višinskega prirastka smo uporabili tračni meter.
Vzrok odmrlosti in slabega višinskega prirastka sadik bukve je avtor razložil s slabšo kvaliteto sadik in presaditvenim šokom.
V literaturi ni jasnih odgovorov ali mehanske poškodbe dreves povzročijo zmanjšanje debelinskega in višinskega prirastka.
V gostem sklepu in slabših svetlobnih pogojih pa je situacija ravno obratna, kulminacija višinskega prirastka je zamaknjena v višjo starost.
Ugotovljeno je bilo, da se z naraščanjem njenega deleža količina, vsota višin in vsota višinskega prirastka jelovega pomladka povišuje.
To dejstvo smo upoštevali pri izračunu višinskega prirastka.
To (relativno) zaostajanje višinskega prirastka v primerjavi z debelinskim na zgornji gozdni meji prispeva tudi k dimenzijskemu razmerju oziroma koničnosti.
Splošno dosežejo svetloljubne vrste kulminacijo višinskega prirastka precej prej kot pa sencovzdržne vrste.
Smo pa ravno tako potrdili, da so drevesa na negovanih ploskvah izkazovala večje povečanje višinskega prirastka kot drevesa na nenegovanih ploskvah.
Pri rdečem boru in duglaziji vidimo opazen skok povprečnega višinskega prirastka med prvim in drugim obdobjem.
Pri izračunu relativnega povprečnega višinskega prirastka konkurenčni drevesnih vrst hrasta so prirastki manjši.
Pri analizi višin in višinskega prirastka izbrancev nismo ugotovili statistično značilnih razlik med stratumi.
Pri analizi relativnega povprečnega višinskega prirastka smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da so dominantni hrasti največje prirastke dosegali na robovih odprtin.
Potrebno je upoštevati, da pri večini drevesnih vrst o velikosti višinskega prirastka odločajo rezervne snovi, ki so se tvorile v prejšnjem, letu.
Potrdili smo, da je lasersko skeniranje primeren vir podatkov za analizo višinskega prirastka gozdov.
Opazimo, da se povprečna vrednost višinskega prirastka pri jelki, zelenem boru in duglaziji skozi vsa tri obdobja zmanjšuje.
Narejene so bile tudi primerjave relativnega lanskega in predlanskega višinskega prirastka dominantnih hrastov in malih jesenov.
Na podlagi teh podatkov smo določi obdobja za izračun letnega višinskega prirastka.
Lahko pa potrdimo, da so tako svetloljubne kot tudi polsvetloljubne in sencozdržne drevesne vrste kazale večje povečanje višinskega prirastka.
Analiza razlik povprečnega višinskega prirastka glede na zastrtost površine je pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike.